Včeraj sem med branjem knjige Angeli in demoni katere je avtor Dan Brown, naletel na zanimivo besedilo. Zdi se mi, da je omembe vredno in sicer naj citiram.
“Vera te ne veruje. Varujejo te zdravila in varnostne blazine. Bog te ne varuje.
Varuje te inteligenca. Razsvetljenje. Zaupaj nečemu, kar ima otipljivejše rezultate.
Koliko časa je minilo, odkar je človek hodil po vodni gladini? Sodobni čudeži se dogajajo v znanosti …
računalniki, cepiva, vesoljske postaje, celo čudež o stvaritvi sveta. Materija iz niča, v laboratoriju.
Kdo potrebuje Boga? Ne! Znanost je bog!”
Sam sem podobnega mišljenja. Sicer nekateri potrebujejo boga, drugi spet ne. Večina tistih, ki ga potrebuje, verjame vanj zaradi duševnega mira, ali podzavesti. Bog ti velikokrat pomaga lahko, ko si v težavah, pokaže ti izhod iz problemov, pelje te na pravo pot, toda le če vrjameš vanj. Tako kot lahko kadiš cigarete in meniš, da te pomirjajo, mogoče te res pomirjajo če vrjameš tko.
Svoje mnenje o veri, verovanjih bi lahko napisal na desetih straneh, toda nima pomena, vsak zase ve kaj je dobro zanj in kaj ne.
In še nekaj vas sprašujem.
Ali verjamete v Boga ? In ne mislim boga, ki ga omenja sveto pismo, razne pravlice, zgodovina in filmi. Ne sprašujem ali verjamete tistemu, kar o Bogu pravijo ljudje. Pač pa če vrjamete v Boga?
Občutite božanskost, kadar ležite pod zvezdami ?
Mar globoko v sebi čutite, da je to delo božje roke ?
Odgovore pišite v komentarje na to temo. Hvala!
Lep pozdrav!
Bog je vedno bil vprašanje vere. Vera pa je slepo in brezpogojno prepričanje. Vendar če nekdo v nekaj verjame še ni nujno da je res. Nek pacient ki je bil diagnosticiran z rakom lahko verjame da je zdrav. V resnici pa še je vedno bolan. Lahko milijon, ne, milijarda ljudi po svetu verjame, da sem jaz Napoleon. Edina in sama resnica pa je ta, da to vendarle nisem.
Če človek verjame, da se pogovarja z nevidnim sočlovekom, velja za norega. Če človek verjame v nevidnega, omnipotentnega stvarneža, ki spremlja vsak njegov korak, velja za vernega. Figure it out for yourself …
Comment od napsy — december 30, 2008 @ 10:13 am
Znanost je sposobnost človeka, da z razumom spoznava svet okoli sebe (naravoslovje) in svet v sebi (samega sebe, družboslovje).
Vera je človekova potreba pa zaupanju v tisto, kar ga presega in česar še ne obvlada. Vesolje presega človeka (in to zelo), zato človek potrebuje oboje: vero in znanost. Na znanost in vero gledam kot na dve strani enega kovanca.
Bog je samo izraz za tisto, kar človeka presega, kar še ne pozna in ne more popolnoma razložiti.
Treba je tudi razlikovati med predstavami o življenju in o življenju samem. Zato imamo hkrati v svojem umu predstavo o bogu in hkrati zunaj uma življenje, ki daje osnovo za to predstavo. Večina ljudi ima samo predstave o bogu in “ga” ne doživlja neposredno (zato je Nietzsche rekel “bog je mrtev” in ima prav, ker predstave same po sebi so mrtve in v njih ni življenja, a ljudje se opirajo na svoje predstave).
Zato lahko rečem, da verjamem v Eno Življenje (bog, alah, brahma, tao…), inteligenco, ki presega človeško inteligenco. Red v vesolju ne more obstajati brez inteligence.
Kaj je to Eno Življenje (EŽ)? Kdo je EŽ? Kakšno je EŽ? Kdo sem jaz? V kakšnem odnosu sem do EŽ? Kaj se zgodi z mano po smrti?
Kaj pa, če sem “bog” jaz, ki je namenoma pozabil kdo je, da bi se igral igro “spoznaj samega sebe” in občudoval svojo kreativnost v lastnem stvarstvu, ne da bi se tega zavedal?
Comment od khan — december 30, 2008 @ 1:12 popoldan
Edina resnica je znanost. To da se je stopnja človeškega znanja zvišala na raven, kjer v laboratorijih izdelujemo miniaturne zvezde in poskus ponovnega Velikega poka nam pove samo to, če je obstajala kakšna višja inteligenca, ki se bi lahko smatrala kot božja, je to zagotovo izhajalo iz znanosti. Lahko pridemo do zaključka da je naš hipotetični bog bil sam znanstvenik in si lastil veliko znanja. Kar pa je seveda popolnoma nasprotno od doktrine večina svetovnih religij. Mogoče je izjema budizem.
Nek znanstvenik trdi, da obstaja 50% verjetnost da živimo v simulaciji vesolja. Saj smo z napredkom računalniške tehnologije pričeli tudi simulirat vesolje in tukaj se takoj postavi vprašanje a smo sami del takšne simulacije. Rekel je tudi, da ni nobene garancije da tudi tisti, ki bi izvajali takšen eksperimetn, sami živijo prav tako v simulacij. Srečamo se torej s paradoksom.
Še vedno pravim da je znanost edina prava pot. Ne potrebujemo božjanstva za duhovno zrelost. Ta se razvija z naraščanjem kulture, skupaj z moralnimi vrednotami. Religija je le obraz pretekle ignorance.
Comment od napsy — december 30, 2008 @ 7:21 popoldan
Kdo smo, kam gremo? To so vprašanja filozofije. Filozofije je pa vedno relativna in ne predstavlja absolutne resnice. Absolutna resnica je samo znanost.
Comment od napsy — december 30, 2008 @ 7:24 popoldan
Filozofija je znanost. Filozofija je zibelka znanosti. Če se nič ne vprašaš, potem ni kaj za raziskovati, ampak samo za verovati.
V filozofiji se združita znanost in religija. Čeprav, ko govorim o religiji nimam v mislih klasično religijo. Ljudje imajo predsodke o religiji, ampak religija je bila potrebna pri evoluciji človeka.
Tudi religija je lahko znanstvena in obratno tudi znanost je lahko religiozna (v primeru, ko nekdo reče, da je znanost bog in da je znanost absolutna resnica).
Na žalost so tudi mnogi znanstveniki fanatični (kakor nekatere religije – islam, krščanstvo) in poveličujejo znanost v sfero boga. V bistvu se potem nič ni spremenilo: še vedno obožujemo “boga”, le da tokrat poveličujemo znanost in smo spet na področju religije in fanatizma… Tudi verniki verjamejo, da je bog vsemogočen in vseveden, kar pomeni, da ga označijo za znanstvenika.
Zato je svet okoli nas (materija) le polje matrice, v katerem je postavilo igralce in vanj vdihnilo del svoje zavesti. Človek izhaja iz vesolja in je oko skozi katero se vesolje opazuje.
Pošlji znanstvenika v vesolje in ko bo videl vso to lepoto bo postal “srčen” (religiozen). Pošlji vernika v vesolje in ga bo zanimalo kako vsa ta lepota deluje in bo postal znanstvenik.
Znanost je samo orodje, da spoznavamo predvsem samega sebe. Bog sem jaz in ti, le da tega še ne veva. Boga ni. Ker sva to jaz in ti. Bog je koncept, ki smo ga ustvarili, kot posledica samopozabe. Bog je življenje… jaz in ti sva življenje in drugega ni kot Jaz, ki je neomejeno ustvarjalen. Vse je Eno, ki se je razdelilo, da bi se igralo skrivalnice s samim sabo “kdo sem jaz”.
Comment od khan — januar 1, 2009 @ 2:47 popoldan
Lepo spisano, vendar to je vse filozofija in je odvisna od interpretacije. Kako lahko nekdo, ki so mu pomoril starše, posilil sestro, uničili dom trdi, da je on bog in kriminalci bog. Vsak drugače izkuša svet. Tako si lahko vsak drugače razlaga ker je filozofiranje in je relativno.
Tako znanstvenik kot vernik bosta občudovala vesolje v vsej lepoti. Vendar znanstvenik si bo znal razložiti lepoto bolje kot vernik. Ne glede kakšno vprašanje si bo vernik zastavljal v vesolju, končni odgovor bo vedno bog. Kar je skoraj žalitev vsej lepoti, ki se je ustvarjala milijarde in milijarde let. Znanstvenik, na drugi strani, bo pojave razumel. Tiste ki jih ne bo, jih bo začel raziskovat. Kar je nasprotno od vernika.
Znanstvenik nikoli ne more biti “znanstveno” veren, ker je znanstveno delo pogojeno z dokazi in v dokaze ne moreš verjet. Držijo ali ne držijo. To je pa osnovni koncept znanosti. Če bo neka hipoteza dokazana neresnično, noben znanstvenik ne bo verjel da pa le hipoteza drži. Noben znanstvenik ne trdi, da Newtonovi zakoni gibanja ne držijo. No tukaj je pa glavna razlika med znanostjo in religijo. Vidim da ju hočeš poenotit ampak tukaj enostavno ne gre. Dejstva in verovanje ne greta skupi. Nista kompitabilna.
Znanstvenik je lahko strasten do znanosti, ne pa veren. Rad odkriva stvari, ne more pa verovat v znanost v smislu religije, ker tam ni nič za verovat. Lahko pa verjame, da znanost bo izboljšala življenje ljudi.
Comment od napsy — januar 1, 2009 @ 3:25 popoldan
Vsak človek ima svobodo živeti kot hoče. Človek je človek ne glede na sodbe in posameznikova gledanja na drugega posameznika. Dojenček, ki je človek, še ni živel tako dolgo in še ni opravilno sposoben, da bi se odločal kakšen odnos bo imel do sočloveka. Zato ga ni mogoče opredeljevati kot slabega ali dobrega. Zato govorimo o temeljnih človekovih pravicah, ki so nam vsem iste.
S tem, da je treba razumeti, da so fizično telo, čustva in misli samo energija, ki jih zavest človeka uporablja za svoj izraz. Danes si slabe volje, že jutri boš dobre, danes misliš, da je Francka zlobna, jutri se bosta že skupaj smejala in boš imel čisto druge misli o njej… vse se spreminja, le tista temeljna identiteta “biti človek” se ne spremeni.
Zakaj pa človek rani človeka? Kaj ima znanost s tem? Človek (še ne popolnoma) obvlada okolje okoli sebe. Koliko pa človek obvlada samega sebe? In tu ne moremo mimo religije.
Človek je ujet v dvojnost: tema – svetloba, dobro – slabo, ti je všeč – ti ni všeč, si želiš – si ne želiš, moški spol – ženski spol… tako je tudi ta ‘boj’ med znanostjo in religijo.
Ko ti govoriš o znanosti imaš v mislih samo njeno omejeno plat raziskovanja sveta zunaj nas. Kaj pa znanost, ki raziskuje samega človeka? Kdo je tisti, ki opazuje svet? Tudi to je legitimno vprašanje, na katerega človek skuša odgovoriti. Zato pa imamo budizem in ostale religije, ki poskušajo odgovoriti na ta vprašanja (pa tudi sodobna znanost: si prebral knjigo POLJE)
Kot vidiš, se tu znanost in religija stikata. Meditacija (po Patandžaliju) je znanstvena metoda, kako spoznati samega sebe. Religija in znanost se tu srečata in med njima v očeh takšnega raziskovalca ni razlike.
Brez razuma ne moremo živeti, brez čustev tudi ne.
Znanstvene resnice je mogoče kadarkoli ovreči, ne vladajo jim miti ali ideologije, ne večne resnice ali dogme.
Tudi znanost temelji na spoznavnih omejitvah in sicer: ali je realnost objektivna in ali je mogoče realnost zaznati s svojimi čutili?
Vsako znanstveno spoznanje in teorija temelji na teh dveh aksiomih (realnost je objektivna in obstaja samo tista realnost, ki jo zaznamo s svojimi čutili).
Tako lahko zaključimo, da trenutna moderna znanost temelji na aksiomu (veri).
P.S. za besedo “aksiom” poglej v Wikipedijo
Comment od khan — januar 1, 2009 @ 6:13 popoldan